APATIJA JE PROBLEM

18.04.2021

Apatija postaja v sedanjih razmerah vse vidnejši problem in ne izbira starosti. Ko se zgodi, da se apatija prikrade v nas, zastre in izmaliči naš pogled na življenje, saj človek preprosto izgubi zanimanje za sedanjost, postane ravnodušen do prihodnosti, okolice in življenja. Vseeno nam je, nimamo motivacije, nimamo energije, nimamo želja in lahko razvrednotimo celotno svoje življenje. Apatija je izraz brezupa in nemoči, stanje brez čustev, brez zanimanja in volje, brez življenjske energije in strasti.

V takem stanju smo prepričani, da ničesar več nima smisla, da nikoli ne bo boljše, zato sploh nima smisla, da bi se trudili. Prepričani smo tudi, da nikakršna pomoč sploh ni mogoča. Vse nam postane pretežko, osamimo se, zapremo vase, izpraznjeni smo od znotraj tako močno, da vse manj čutimo, razen globoke otopelosti, utrujenosti in odtujenosti od vseh.

V življenju lahko občasno izgubimo voljo na katerem od življenjskih področij, kar pa nikakor ne pomeni, da smo postali brezvoljni za celotno življenjsko področje. V takih primerih je izguba volje kratkotrajna in situacijsko pogojena.

Apatija je pogosta spremljevalka depresije, z ravnodušnostjo in otopelostjo pa lahko nemalokrat nezavedno prikrijemo le svoj strah. Strah pred prihodnostjo, strah, da nečesa ne bomo zmogli, sram, da bomo doživeli poraz, če nam ne bo uspelo, kar je lahko še dodatno stimulirano z našimi »notranjimi manjvrednostnimi programi« ali preteklimi slabimi izkušnjami v podobnih situacijah. Toda, ko in če ugotovimo, da se za našo brezvoljnostjo v bistvu skriva le strah, pristanemo na povsem drugačnem izhodišču. Strah nas lahko začne motivirati za akcijo. Ko odkrijemo ta zakriti strah, ko si ga dovolimo priznati, čutiti in spregovoriti o njemu, preidemo iz stanja otopelosti v stanje, ko čutimo. Čutimo torej strah, kar je mnogo, mnogo bolje, kot da ne bi čutili ničesar in živeli apatično.

Strah je zgolj eno izmed čustev, občutkov. Bolje se je počutiti prestrašeno, kot pa brezupno. Obvladovanje strahu  je veščina, ki se jo lahko nauči vsak. Presežemo ga lahko le, če se z njim soočimo in delujemo. Začnemo tako, da si postavimo realne cilje, ki morajo biti dosegljivi. Začnemo z majhnimi koraki, ki nam bodo dvignili samozavest in zaupanje v svoje zmožnosti. 

Ob tem pa nikar ne pozabimo, da več, kot bomo govorili o svojih strahovih, lažje jih bomo obvladali. Več ko bomo govorili o naših občutjih, hitreje bomo našli rešitve in zmanjšali tesnobo potisnjenih čustev.

Pa sprejmimo, da nekaterih stvari pač ne moremo spremeniti, zato delajmo na tistem, kar je v naši moči.

Vse objave