DOVOLJ SMO TAKI KOT SMO

21.11.2019

Najboljša verzija sebe postanemo takrat, ko si upamo prepustiti se življenju, ko nam uspe živeti edino realnost, to je ta trenutek, zavestno in v polnosti.
Osvobojeni kritičnosti do preteklosti in brez togih načrtov in pričakovanj za prihodnost
.
Za večino od nas je res to še vedno velik, a ne neuresničljiv izziv!

V življenju so nas izkušnje, še posebno slabe, prisilile, da smo zgradili številne obrambne mehanizme, s pomočjo katerih smo v danih okoliščinah zmogli »preživeti« in ohraniti sebe. Sočasno pa smo tako ustvarjali osebo, ki je ustrezala pričakovanjem matere, očeta, družine, kasneje partnerja, družbe. 

Naša potreba po pripadanju, odobravanju, sprejemanju in ljubezni je močna, zato smo se pogosto trudili, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Vedenjski vzorci iz preteklosti, predvsem iz otroštva, nas v življenju spremljajo, zato tudi v odraslosti od sebe pogosto pričakujemo nekaj boljšega, kar smo, od okolice pa priznanje, potrditev, nagrado za našo pridnost. 

Lepo je, če čutimo, da nas je življenje nagradilo. Če temu ni tako, pa zaradi neuresničenih pričakovanj pogosto povečujemo zahteve in kontrolo, tako do sebe kot do drugih. Ujamemo se v krog, pričakovanja dejansko postanejo naša velika omejitev.

Iz kroga lahko zares izstopimo le tako, da se ustavimo, zazremo vase, prepoznamo svoje omejujoče vzorce in prevrednotimo svoja prepričanja.

Ko res verjamemo, da lahko presežemo lastne omejitve in ugotovimo, da smo DOVOLJ TAKI KOT SMO.

Ko sprejmemo sebe, tudi vse svoje senčne dele, opustimo kontrolo, strah pred kritiko, zavrnitvijo in neuspehom pa začnemo nadomeščati s sočutjem do vseh prestrašenih in potrditve lačnih delcev sebe.

Ko jih prepoznamo, sprejmemo in preoblikujemo, šele spoznamo, da smo s tem našli novo zalogo lastne MOČI!

Vse objave