POSLUŠATI IN SLIŠATI

03.10.2019

Imate pogosto občutek, da vas ljudje, s katerimi se pogovarjate, v resnici ne slišijo, da ne razumejo vašega najpomembnejšega sporočila? Če so to bežni znanci ali osebe, ki v našem življenju ne igrajo pomembne vloge, lahko to sprejmemo brez posebnih težav, če gre za nam pomembne ljudi, pa  je sprejeti težje.

Medsebojna komunikacija je zelo pomembno področje, z njo se gradijo, brez nje pa rahljajo naši odnosi. Največja past v odnosih tiči ravno v tem, da utihne takrat, ko bi bila najbolj potrebna.

Zakaj pogovor z nekaterimi posamezniki počasi zamre?

Če o tem razmislimo, lahko tudi iz lastnih izkušenj ugotovimo, da največkrat ni problem v tem, da imamo različna mnenja. Komunikacija slabi takrat, ko dobimo občutek, da nimamo možnosti svojega stališča enakovredno izraziti ali ko čutimo, da nas sogovornik ne posluša in ne sliši bistva našega sporočila.

Zagotovo nas je vse več, ki se zavedamo, da je ravno poslušanje tista pomembna komunikacijska vrlina, ki odločilno vpliva na izid in uspešnost pogovora, v odnosih odpira vrata ali jih pa zaklepa.  Vsak dan se lahko zalotimo, da poslušamo površno in takrat slišimo samo tisto, kar želimo slišati ali pa si v mislih že pripravljamo argumente in odgovore, torej tisto, kar bomo sami povedali. Pogosto smo z mislimi čisto drugje in v dokaz, da smo še vedno prisotni v pogovoru sicer prikimavamo, v resnici pa druge osebe ne slišimo.

Pravo poslušanje je t.i. aktivno poslušanje, ko se popolnoma predamo temu, kar govori sogovornik, ko ga poskušamo resnično razumeti in se vživeti v njegovo situacijo, njegove občutke in čustva. Pomembno je, da pokažemo zanimanje zanj in za vsebino, katero nam sporoča, da z dodatnimi vprašanji preverimo, če smo ga pravilno razumeli in smo pozorni tako na njegove besedo kot na celotno njegovo vedenje, mimiko, držo, saj nam nebesedna sporočila lahko povedo bistveno več od besed, ki jih slišimo. Če bomo tako poslušali, bo druga oseba to čutila!

Za pogovor si je potrebno vzeti čas. Osebno menim, da je pogovor «na hitro«, s površno predstavljeno vsebino in begajočimi mislimi drugam, ena izmed najslabših možnosti, posebno v družinskih in partnerskih odnosih. Če nimamo dovolj časa, raje pogovor preložimo. Odlog pogovora je najboljša izbira tudi takrat, ko smo preutrujeni, čustveno preobremenjeni ali preprosto nemotivirani zanj. Če sogovorniku to povemo primerno, bo razumel in bo še vedno lahko ohranil občutek, da nam je mar zanj, saj se z njim ravno zato želimo pogovarjati takrat, ko se mu bomo lahko v celoti posvetili. Toda ne pozabimo na to obljubo. Zdaj smo mi tisti, ki moramo prevzeti iniciativo za pogovor, ki smo ga preložili in ne čakajmo predolgo.

Veliko je lahko motečih dejavnikov, ki lahko hitro izničijo še tako dobre namene pogovora, govoriti o njih bi bilo tu preobsežno. Izpostaviti želim le to, da se vprašajmo, kako dobri poslušalci smo mi sami ali mi slišimo druge? Če mi drugim ne dajemo priložnosti, da bi se izrazili, bomo po vsej verjetnosti deležni njihovega podobnega odziva. Saj poznate osnovno pravilo – spreminjamo lahko le sebe.

Pogosto se spomnimo, da pogovor ni le govor, ampak tudi in predvsem poslušanje, ne le z ušesi, temveč z vsemi čuti in tudi s srcem.

Vse objave