PRETIRANA USTREŽLJIVOST

15.07.2020

Pretirana ustrežljivost in prilagodljivost imata svoje ozadje. Poznamo ljudi, ki so vedno na voljo drugim, ki izpolnjujejo vse želje, pogosto tudi še neizrečene, ki so pripravljeni na vsakršne kompromise, samo da bi ugodili drugim ali še pogosteje, da bi se izognili nesoglasjem in konfliktom. Če to opazimo tudi pri sebi, je čas, da se ustavimo.

S pretirano ustrežljivostjo namreč ne ustvarjamo pravih odnosov, temveč bolj blažimo svojo lastno stisko in neizpolnjena hrepenenja po priznanju, ljubezni in občutku lastne vrednosti. Želimo si, pogosto povsem nezavedno, da bi v zameno za svojo izjemno pozornost in ustrežljivost dobili vsaj kanček priznanja in ljubezni, po kateri v resnici globoko v sebi hrepenimo.

Pretirana ustrežljivost je močno povezana z nižjo samozavestjo. Če smo bili deležni vzgoje, kjer je bilo veliko zahtev in (pre)malo pohval, zraven pa še občutek, da nas imajo starši dovolj radi le, ko smo pridni, prijazni in ustrežljivi, imamo lahko v sebi že »seme«, da bomo v odraslosti prav s takim »zaželenim« vedenjem dosegli priljubljenost, da nas bodo imeli ljudje radi in da bomo nekaj pomenili… tudi sebi.

V procesu čustvenega razvoja otrok v sebi shranjuje spomine, ponotranji predstavo staršev in drugih pomembnih oseb, ki ga ljubijo. Kot pravi psihoterapevt dr. Zoran Milivojević, je pomembno vedeti, da otrok ne memorira objektivne situacije kot take, temveč svojo subjektivno interpretacijo in doživljanje neke situacije. Otrok si bo torej zapomnil tisto, kar je zanj čustveno pomembno in to na način, kot si ga je on sam interpretiral in doživel. Otroci v zgodnjem otroštvu še niso dovolj kognitivno zreli, da bi lahko vzgojna sporočila staršev vedno razumeli pravilno in neizkrivljeno. In ravno tu je velika priložnost za odgovorne starše, da otroku na zanj primeren način obrazložijo uporabljen vzgojni ukrep, prepoved, posledice…, da bo lahko ponotranjil občutek, da pridnost in podrejanje ni povezano z ljubeznijo in da je on pomemben in vreden vedno, tudi takrat, ko ne izpolni vseh pričakovanj. Temu je potrebno posvetiti veliko pozornost, tudi preverjanju ali je otrok npr. našo prepoved ali kazen pravilno razumel. Za to čas ni nikoli izgubljen, vzemimo si ga!

Subjektivne izkušnje v pomembnih odnosih iz našega otroštva so pomemben element pri doživljanju in vrednotenju samega sebe, za občutek lastne vrednosti in nenazadnje tudi za zavedanje, da so naše želje pomembne. Da znamo reči NE brez občutka krivde, da se ne sprašujemo vedno znova o tem, kaj si bodo drugi mislili o nas in kako bi lahko še bolje ugodili drugim, mi bomo pa že kako…

Tistim drugim postaneta naša pretirana ustrežljivost in popuščanje samoumevni, sčasoma celo nadležni. Mi sami se pa  sploh ne zavedamo, da s tem v bistvu sploh ne pomagamo drugim, temveč krpamo lastne rane, se prekomerno izčrpavamo in postopoma postajamo vse bolj in bolj nezadovoljni, saj ne dobimo ustreznega priznanja, morda niti ne zadosti ljubezni, po kateri tako hrepenimo. Psihično in fizično postajamo izčrpani, nezadovoljni, vzroki, ki so nas v tako stanje pripeljali, pa ostajajo, naš notranji konflikt tudi, morda ga vse bolj in bolj čutimo. Začnemo premlevati, vsiljujejo se nam misli, mnogo negativnih, imamo vsega dovolj, a pogosto nimamo dovolj moči, da bi tok ustavili in končno rekli DA – sebi!

Kako izstopiti iz tega? Postopoma, z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in ljubeznijo do sebe.

Najprej moramo prepoznati svoj vzorec, značilno vedenje in si to priznati. Ko zmoremo razumeti in prepoznati razloge, ki so prispevali k trenutni situaciji, lahko začnemo graditi na tistih šibkejših delih sebe, ki nas blokirajo ali vsaj ne podpirajo dovolj. Začnemo spreminjati prepričanja o sebi, o svoji vrednosti, prepoznavamo močna področja in opuščamo navade, zakoreninjene oblike vedenja, tudi odnose. Učimo se asertivnosti. Naučiti se moramo spoštljivo, a vendarle zelo odločno, postaviti se zase in za svoje pravice. Naučiti se moramo samozavestno in prijazno izraziti svoje mnenje in se ob tem ne obremenjevati s tem, kaj si bodo o tem mislili drugi.

Začeti moramo resnično(!) verjeti, da je čisto v redu, če najprej ugodimo sebi!

Vse objave