PSIHOSOMATSKE MOTNJE

30.01.2020

Tistim, ki spremljate moje zapise ni težko opaziti, da pogosto pišem o pomenu izražanja čustev, o pomenu naših prepričanj, ki največkrat na povsem nezavednem nivoju krmilijo naše misli, način razmišljanja, občutja, naše vedenje in s tem naše življenje.

Za zdravje in dobro počutje morajo biti telo, misli in čustva usklajeni, v ravnovesju Če čustev kot so npr. nenehen strah, jeza, žalost, zaskrbljenost… ne prepoznamo na zavestni ravni, jih zanikamo, zanemarjamo ali potiskamo v podzavest, se ta lahko sčasoma začnejo izražati kot telesni simptomi (bolečine, vzdražljivost, nemir…) ali bolezenska stanja.

Naša psiha in telo sta povezana bolj kot si morda mislimo. Vsaka naša stiska se istočasno pojavlja na obeh nivojih. Število bolezni, ki jih uvrščamo med psihosomatske bolezni je v konstantnem porastu Po podatkih naj bi bilo okrog 80% vseh bolezni    psihosomatskega izvora, kar daje temu še dodatno težo.

O psihosomatski bolezni ali motnji govorimo takrat, ko je telesna bolezen ali motnja posledica delovanja preteklih ali sedanjih psiholoških vplivov. Naši psihološki in vedenjski vplivi so torej pomemben dejavnik, da je bolezen sploh nastala.

Poleg psihosomatskih motenj obstajajo še t.i. somatomorfne motnje, ki se od prvih razlikujejo predvsem po tem, da imamo sicer zdravstvene težave, vendar brez dokazljivih bolezenskih telesnih sprememb (kot npr. stiskanje v prsih, omotica, utrujenost, nepojasnjene bolečine ipd.). Tudi v tem primeru ima psihološka komponenta ključno vlogo.

Psihosomatika je pravzaprav odziv telesa na našo duševno stisko, na nakopičeno čustveno napetost, ki se sprosti skozi telo kot bolezen, brez očitnega telesnega vzroka. Ni nam težko razumeti psihološkega dejavnika pri nekaterih težavah kot je na primer sindrom izgorelosti, nespečnost, glavobol, precej težje pa je verjeti, da je nakopičena čustvena napetost lahko vzrok za različna kronična kožna obolenja, bolečine v križu, razjede in krče v želodcu, v prebavilih, pri aritmijah srca in srčnih obolenjih, boleznih ščitnice, revmatoidnem artritisu, astmi, visokem krvnem tlaku, avtoimunskih boleznih ipd.

Dokazano je, da se psihosomatske težave  pogosteje pojavijo pri tistih posameznikih, ki težje prepoznavajo in izražajo svoja čustva. Ob doživljanju večjih obremenitev ali dolgotrajnega stresa postane njihova notranja napetost prevelika, zato se  mora nekako sprostiti. Sprosti se žal na nezaželen način, skozi telo in bolezen.  

Dolgotrajen stres prispeva k nastanku bolezni, vendar le kot sprožilec in ne kot vzrok bolezni.

Kljub temu, da je doživljanje stresa zelo različno med  posamezniki, stres vsekakor vpliva na naše vegetativno živčevje, ki uravnava delovanje življenjsko pomembnih funkcij kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, presnovo, oslabi imunski sistem, vpliva na hormonsko neravnovesje, s čimer lahko pospeši pojavnost prvih simptomov bolezni in morebitnih kasnejših organskih okvar.

Toda, če so naša čustvena in psihološka stanja tako tesno povezana z našim telesom in zdravjem, jih lahko koristno uporabljamo tudi kot osnovo za zdravljenje.

Ko nas telo začne opozarjati, ni dovolj, da njegov glas utišamo samo z zdravili, temveč bi bilo nujno začeti resno razmišljati tudi o spremembi življenjskega sloga, načina razmišljanja, čustvovanja in drugačnemu načinu reševanja problemov.

Poslušajmo svoje telo, poskušajmo se naučiti prepoznati in izraziti svoja čustva, svoje potrebe, vzemimo si čas za počitek, za gibanje, za zabavo, za tišino in predvsem zase!

Ne odlagajmo zadovoljitve svojih potreb in želja, saj lahko s tem odložimo tudi tisto najdragocenejše kar imamo – svoje zdravje in življenje.

Vse objave