RAZMIŠLJANJE O HVALEŽNOSTI

10.11.2019

Pogosto razmišljam o hvaležnosti, več kot sem včasih. Vedno bolj verjamem, da je tudi takrat, ko pridejo dnevi, ki bi jih najraje izbrisali, pozabili ali si želimo, da jih sploh ne bi bilo, vedno mogoče najti nekaj, vsaj nekaj malega, za kar smo lahko hvaležni.
Pomaga, če se takrat vprašamo, kaj nam dogodek ali situacija želi sporočiti, na kaj nas želi opomniti ali naučiti. Res je, da s časovne razdalje to uvidimo hitreje, z manj truda in jasneje. Vendar navkljub morebitnim težkim življenjskim okoliščinam, se je vedno vredno potruditi in pomisliti na tisto, kar nam ogreje srce in prikliče nasmeh na obraz. Ravno takrat so take misli še toliko pomembnejše bilke, ki se jih lahko oprimemo in spoznamo, kako zelo močne so lahko.

Hvaležnost je sestavni del naše osebne moči. S hvaležnostjo lahko okrepimo svojo psihično moč, zdravje, spoštovanje sebe in drugih, izboljšamo empatijo in vzdržujemo pogoje za kvalitetne odnose.

Hvaležnost čutimo v sebi in jo izražamo navzven. Beseda »hvala« dobi pravo moč šele tedaj, ko je izgovorjena zavestno in iskreno. V njej moramo začutiti »srce« osebe, ki jo je izrekla in iskrenost, sicer lahko povsem izgubi osnovni namen. Zato se izogibajmo avtomatizmu, pretiranemu zahvaljevanju, morda celo v manj primernih situacijah, vsekakor pa to »čarobno« besedo uskladimo z našimi mislimi in pristnimi čustvi. Šele takrat dobi izražena hvaležnost pravo moč.
Pogosteje, ko bomo v sebi tako čutili, lažje bomo našli smisel tudi v zapletenejših življenjskih situacijah in utrdili svojo osebno moč.

Hvala vam.
Hvala, ker me spremljate, berete, mi s tem dajete spodbudo in tudi smisel mojemu delu!

Vse objave