STRAH PRED NEUSPEHOM

27.09.2019

Le kdo ga ne pozna? Bolj, ko se bojimo, da ne bomo uspeli, bolj sabotiramo nove življenjske priložnosti, ki bi nam lahko prinesle uspeh ali vsaj spremembo, nas potisnile naprej ali pa vsaj nekam drugam, kar je tudi dobro.

Česa se običajno najbolj bojimo?

Dvomimo o svojih sposobnostih, bojimo se, kaj si bodo drugi mislili o nas, če nam ne bo uspelo, bojimo se, da bomo s slabim rezultatom koga razočarali ( morda celo bolj, kot da bomo razočarani sami), bojimo se negotovosti, ki je pogosta spremljevalka sprememb. Če smo nagnjeni k odlašanju, nas bo strah pred neuspehom še bolj prepričal, da je bolje še malo počakati in tako spet čakamo… Že res, da nismo čisto zadovoljni s trenutno situacijo, z načinom življenja ali z delom, ki ga opravljamo, a kaj če bo potem še slabše…? Ostanemo torej v »coni udobja«, kjer smo domači, vse dobro poznamo, kjer se počutimo sicer nezadovoljne, toda varne. Največkrat sami sebe onesposobimo in zavestno preslišimo tisti naš notranji glas, ki nam šepeta, naj vendar tvegamo in poskusimo nekaj novega, saj smo sposobni in imamo vse možnosti, da uspemo. Toda ne, preslišimo ga, utišamo, mu v bistvu ne verjamemo.

Tako kot vse strahove, lahko tudi strah pred neuspehom premagamo le tako, da se z njim soočimo, spoprimemo. Strah sam od sebe ne bo izginil, mi smo tisti, ki ga bomo nadvladali.

Strah pred neuspehom nam je bil lahko vsajen že v otroštvu. Starši so nas želeli dobronamerno zaščiti in nam privzgojili pretiran občutek za previdnost in ne- tvegano vedenje. Tako vedenje so okrepili s pohvalami, mi pa smo se trudili vse bolj, da bi bili pridni, uspešni, pohvaljeni, trudili smo se ugajati, početi stvari, za katere so nam dali dovoljenje in potrditev. Če smo bili uspešni tudi v šoli, so bili neuspehi v bistvu zelo redki in niti nismo imeli priložnosti, da bi se naučili doživeti poraz in se z njim konstruktivno soočiti. Ravno zato je pri vzgoji otrok še toliko bolj pomembno, da otroci dobijo izkušnjo poraza, pa četudi samo pri igri. Tudi tovrstne situacije pomenijo dragoceno izkušnjo za kasnejše življenje.

Kako naj se torej lotiti premagovanja strahu pred neuspehom?

Najprej se vprašajte, kaj je tisto česa se najbolj bojite – je to dejansko strah, da sami ne boste zmogli ali se ukvarjate bolj s tem, kaj si bodo o vas mislili drugi? Dovolite si, da tudi tu postavite na prvo mesto sebe! Zavestno se poskušajte čim manj ukvarjati z mislijo na odobravanje ali neodobravanje okolice. Če veste, da vas bodo podpirali tudi v primeru, če vam ne bo uspelo, je to neprecenljivo, hkrati pa se tudi zavedajte, da se bodo vedno našli ljudje, ki vas bodo kritizirali in iskali vaše napake. Ne dovolite, da vas mnenje drugih odvrne in rani, saj mnogo največjih »kritikov« ravno z osredotočenostjo na napake drugih prikriva in kompenzira doživljanje lastnih pomanjkljivosti. Vsekakor pa upoštevajte konstruktivne kritike ljudi, ki jim zaupate!

Zavedajte se, da so tudi neuspehi nujni, neizogibni. Neuspehi nas izgrajujejo še bolj kot uspehi, večkrat, ko boste padli, močnejši boste in lažje boste spet vstali in uspeli.

Sprejmite svoja negativna čustva, ki so ob morebitnem neuspehu normalna. Ne zatiskajte si oči pred njimi, ne skrivajte jih in jih ne potlačujte vase. Izrazite jih in jih priznajte vsaj sebi, a ne obstanite v njih!

Verjemite, da tudi neuspeh ni nikoli dokončno stanje, vedno se nam pojavljajo nove priložnosti. Odprite se, osvobodite svojo perspektivo razmišljanja in opazili jih boste.

Preusmerjajte svoje misli in si v mislih predstavljajte, vizualizirajte, kako vam je nekaj že uspelo in zavestno brišite miselne slike in scenarije o tem, kako vam ne bo uspelo in kaj vse vam gre lahko narobe.

Premagovanja strahu se lotite postopno, delajte male korake, saj boste tako lažje videli svoj napredek. Prevelika pričakovanja zadušijo motivacijo.

Doživljanje napredka, uspeha vam bo utrdilo samozaupanje, vse bolj boste verjeli vase in začeli dejansko čutiti, da tudi neuspeh še ne pomeni osebne katastrofe.

Tisto kar šteje ste vi, vaše mnenje in vaši občutki!

Vse objave